Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Preživeli smo že marsikaj in verjamem, da bomo nekega dne zaživeli tudi v svobodi v pravem pomenu besede, ki ni v leporečenju, ampak v ustvarjalnem, povezanem in spoštljivem odnosu med »lubimi Slovenci«.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Preživeli smo že marsikaj in verjamem, da bomo nekega dne zaživeli tudi v svobodi v pravem pomenu besede, ki ni v leporečenju, ampak v ustvarjalnem, povezanem in spoštljivem odnosu med »lubimi Slovenci«.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Mislim, da lahko na ta odgovor na najboljši način, bolj kot z besedami, odgovorimo s sočutno in tiho prisotnostjo ter služenjem bolnikom in trpečim. Smrt je naša realnost, hvala Bogu pa ne naša prihodnost. Zato pustimo, da pride ob času, ki ga ne določamo sami, ne zase, ne za druge.
Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Mislim, da lahko na ta odgovor na najboljši način, bolj kot z besedami, odgovorimo s sočutno in tiho prisotnostjo ter služenjem bolnikom in trpečim. Smrt je naša realnost, hvala Bogu pa ne naša prihodnost. Zato pustimo, da pride ob času, ki ga ne določamo sami, ne zase, ne za druge.
Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Pred nami so veliki izzivi pri katerih so dialog, solidarnost in mir še posebej na preizkušnji. Najprej tisti, povezani z zdravstveno in socialno krizo. Potem izziv razcepljenosti, neenotnosti, nestrpnosti in izključevanja … Če vidimo ta znamenja časov, zberimo dovolj modrosti in razumnosti in se kot modri odpravimo na skupno pot reševanja in grajenja svetlejše prihodnosti.
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Pred nami so veliki izzivi pri katerih so dialog, solidarnost in mir še posebej na preizkušnji. Najprej tisti, povezani z zdravstveno in socialno krizo. Potem izziv razcepljenosti, neenotnosti, nestrpnosti in izključevanja … Če vidimo ta znamenja časov, zberimo dovolj modrosti in razumnosti in se kot modri odpravimo na skupno pot reševanja in grajenja svetlejše prihodnosti.
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja …
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja …
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli.
Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?
Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli.
Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?
Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Gledali smo naprej. V maj in šmarnice ter celo v poletje. Blaž Podobnik je povabil na teden glasbenih počitnic ob Kolpi, Barbara Kastelec pa spregovorila o letošnjih šmarnicah za otroke, ki jih bomo v maju prebirali tudi v podcastu Zgodbe za otroke. Prisluhnite in spoznajte misijonarja Andreja Majcna.
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.